Delo z ogledalom – zakaj je lahko nekaj minut pred ogledalom ena najbolj zdravilnih praks za odnos do sebe?

 

Priznam.

Ko sem prvič slišala za delo z ogledalom, sem bila tudi sama nekoliko skeptična.

Sedeti pred ogledalom in gledati sama sebe? Kakšen smisel ima to?

Slišalo se mi je nenavadno, vendar sem kmalu ugotovila, da se v tem skriva izjemna moč.

Da se razumemo, delo z ogledalom v tem primeru ni namenjeno občudovanju svojega videza. Prav tako ni namenjeno temu, da bi iskali svoje pomanjkljivosti. Njegov namen je veliko globlji. Gre za srečanje s sabo, v bistvu prav s tistim delom, pred katerim pogosto bežimo.

V svetu, kjer smo nenehno usmerjeni navzven, je delo z ogledalom ena redkih praks, ki nas nežno povabi nazaj k sebi.

Potrebuješ le nekaj minut, pripravljenost pogledati vase … in ogledalo.

Morda boš presenečena, kako veliko se lahko zgodi v tako kratkem času.

 

Kaj sploh je delo z ogledalom?

Metodo dela z ogledalom je svetu približala ena najbolj znanih učiteljic osebne rasti, Louise Hay.

Verjela je, da se odnos, ki ga imamo do sebe, odraža na vseh področjih našega življenja. Če v sebi nosimo občutke nevrednosti, krivde ali sramu, jih bomo slej ko prej začeli opažati tudi v odnosih, pri delu in v načinu, kako doživljamo svet.

Prav zato je razvila preprosto, a izjemno močno prakso.

Vsak dan se za nekaj minut pogledaš v ogledalo tako, da zares pogledaš sebe. Pogledaš svoje oči, svoj izraz in svoje občutke ter se začneš s sabo pogovarjati tako, kot bi se pogovarjala z nekom, ki ga imaš rada.

 

Zakaj se pred ogledalom lahko počutiš neprijetno?

Predlagam ti majhen preizkus.

Pojdi do najbližjega ogledala. Ne popravljaj las, ne preverjaj ličil, ampak samo nekaj minut glej sebe v oči. Lahko se osredotočiš le na eno oko (običajno je namreč tako).

Kaj se zgodi?

Veliko ljudi začne postajati nemirnih. Nekateri se začnejo smejati, drugi hitro pogledajo stran, spet tretje preplavi žalost. Morda začneš opažati vse, kar ti na sebi ni všeč. Lahko pa začutiš toplino, ljubezen, sprejemanje, srečo …

Karkoli se zgodi (karkoli začutiš), ti ogledalo pokaže odnos, ki ga imaš do sebe.

Ogledalo je brez maske, zato je lahko ta praksa na začetku precej čustvena.

 

Ogledalo razkrije tvojega notranjega kritika

V sebi nosiš svoj notranji glas. Ta glas je običajno strog in v resnici ni zares tvoj. Sestavljen je iz besed, ki si jih poslušala kot otrok, iz pričakovanj okolice, primerjav, kritik in zavrnitev.

Počasi si temu glasu začela verjeti, da moraš biti popolna, da boš dovolj.

In ko se pogledaš v ogledalo, se ta glas pogosto oglasi prvi. Se sprašuješ zakaj se to zgodi? Ne, ne, ne želi ti škodovati. Ta glas te že leta želi zaščititi pred razočaranjem in njegov način zaščite je pač nenavaden. Misli, da te ščiti skozi kritiziranje.

Delo z ogledalom ti pomaga ta glas prepoznati. In ko ga enkrat prepoznaš, mu ni več treba verjeti. Lahko ga začneš nadomeščati z veliko bolj sočutnim notranjim dialogom.

 

Delo z ogledalom je tudi delo z notranjim otrokom

Eden najlepših delov te prakse je srečanje s tvojim notranjim otrokom.

Resnica je, da otroštva nikoli ne pustiš za seboj. V sebi nosiš tisti občutljivi del, ki si še vedno želi biti sprejet, pohvaljen, slišan in ljubljen. To je tvoj notranji otrok.

Če je bil kot otrok pogosto preslišan, kritiziran ali zavrnjen, lahko te rane nosiš tudi v odraslost, zato ni nenavadno, da med delom z ogledalom na površje pridejo čustva.

Lahko je to v obliki solze, žalosti, občutka osamljenosti, lahko pa je to nepričakovano veselje.

Ko se pogledaš v ogledalo, si lahko predstavljaš, da ne gledaš le odrasle različice sebe. Pred tabo stoji tudi deklica, ki je nekoč potrebovala več objemov, več spodbudnih besed ali več občutka varnosti.

Kako bi govorila z njo? Bi jo kritizirala? Ali bi jo objela? Seveda, bi jo objela. In prav to isto nežnost si zaslužiš tudi danes. Naj torej delo z ogledalom postane ena tvojih najlepših oblik zdravljenja notranjega otroka.

 

Ogledalo kot portal do tvoje duše

Že stoletja velja tudi rek, da so oči ogledalo duše. Ko zares pogledaš vanje se začne dogajati nekaj posebnega. Na začetku boš morda videla le svoj obraz. Potem boš opazila čustva. Nato misli. Sčasoma pa mnogi ljudje opisujejo občutek, kot da so prišli domov. Kot da so se prvič po dolgem času zares srečali sami s sabo.

Ne gre za nič mističnega, gre le za občutek notranje prisotnosti. Občutek, da si za nekaj trenutkov nehala igrati vse življenjske vloge in samo obstajaš.

Takšni trenutki imajo izjemno moč. Začneš bolj zaupati svoji intuiciji. Lažje začutiš, kaj je prav zate in počasi ugotoviš, da veliko odgovorov, ki si jih iskala zunaj sebe, ves čas tiho čaka v tvoji notranjosti.

Ob tem pa želim poudariti še nekaj pomembnega.

Če se trenutno soočaš z zelo intenzivno duševno ali čustveno stisko, hudimi oblikami tesnobe, depresije, psihozo ali drugimi resnimi duševnimi težavami, se dela z ogledalom loti nežno in po možnosti ob podpori strokovnjaka. Ker je ta praksa zelo neposredna, lahko pri nekaterih ljudeh odpre močna čustva.

Kako izvajati delo z ogledalom?

Morda se ti po vsem prebranem poraja vprašanje, kako sploh začeti.

Dobra novica je, da pri delu z ogledalom ni posebnih pravil in navodil.

Ni pomembno ali boš v ogledalo gledala dve minuti ali deset. Ni pomembno ali boš uporabljala že napisane afirmacije ali boš ustvarila svoje. Pomembno je predvsem to, da si pripravljena biti iskrena do sebe.

Če s to prakso šele začenjaš, ti priporočam, da si zanjo vsak dan vzameš le nekaj minut. Veliko bolj pomembna od dolžine je namreč rednost. Najlepše rezultate prinese takrat, ko postane del tvoje vsakodnevne rutine.

 

Izberi čas, ko te ne bo nihče motil

Delo z ogledalom je zelo osebna praksa, zato si izberi trenutek, ko imaš nekaj minut popolnoma zase. Veliko ljudi to prakso izvaja zjutraj, še preden se začnejo vsakodnevne obveznosti. Takrat lahko na miren način začneš dan in se povežeš sama s sabo. Drugim bolj ustreza večer, ko se dan umiri in lažje predelajo vse, kar se je zgodilo. Pravzaprav ni pomembno, kateri del dneva izbereš, pomembno je le, da si takrat zavestno prisotna, da te nihče ne prekinja in da si dovoliš teh nekaj minut nameniti sebi.

 

Poglej se v oči in ostani prisotna

Ko stopiš pred ogledalo, se za trenutek ustavi. Nekajkrat globoko vdihni in sprosti ramena. Nato se poglej v oči. Samo glej se. Ostani tako, dihaj in opazuj kaj se dogaja v tebi.

Ko se nekoliko umiriš, začni govoriti sama s sabo. Dovolj je nekaj iskrenih stavkov, kot so »Ljubim te« ali »Rada te imam.«

Če si danes ne moreš reči, da se imaš rada, si lahko rečeš nekaj, kar v tem trenutku resnično začutiš.

Na primer: »Učim se sprejemati.« »Danes sem pripravljena biti bolj nežna do sebe.« »Vidim, da se trudiš.« »Hvala, ker vztrajaš.« »V redu je, da te je strah.« »Dovolj si.« »Vredna si ljubezni.«

Pomembno je torej, da besede začutiš.

 

Zakaj so afirmacije pri delu z ogledalom tako učinkovite?

Morda se sprašuješ, zakaj pri tej vaji uporabljamo afirmacije.

Naši možgani ves dan ustvarjajo notranji dialog. Težava je v tem, da je ta dialog pri mnogih ljudeh zelo kritičen. Velikokrat si govorimo stvari, ki jih ne bi nikoli rekli nekomu, ki ga imamo radi. Prav zato afirmacije niso namenjene temu, da bi sami sebe prepričevali v nekaj neresničnega. Njihov namen je ustvariti nov, bolj sočuten način pogovora s sabo.

Pomembno pa je, da izbiraš afirmacije, ki jih lahko sprejmeš. Če se ti stavek »Ljubim se« zdi prevelik korak, ga ni treba uporabljati.

V tem primeru je veliko bolj iskreno če rečeš: »Učim se imeti rada.« Ali:  »Vsak dan se sprejemam malo bolj.«

Podzavest veliko lažje sprejme stavek, ki ga občutiš kot resničnega.

Če ne veš, katere besede izbrati, lahko začneš s katero od naslednjih afirmacij:

  • Dovolj sem.
  • Vredna sem ljubezni.
  • Sprejemam se takšno, kot sem.
  • Učim se imeti rada.
  • Verjamem vase.
  • Zaupam svoji notranji modrosti.
  • V redu je, da se učim.
  • Ponosna sem nase.
  • Hvaležna sem za svoje telo.
  • V redu je, če se danes ne počutim najbolje.
  • Danes izbiram prijaznost do sebe.
  • Vidim svojo moč.
  • Dovolim si biti to, kar sem.

Če želiš, lahko pri afirmaciji uporabiš tudi svoje ime.

Na primer: »{ime}, ponosna sem nate.« Ali: »{ime}, tukaj sem zate.«

To je zelo močno sporočilo tvoji podzavesti.

 

Dovoli si čutiti

Ena največjih napak pri delu z ogledalom je ta, da želimo čim hitreje utišati neprijetna čustva. Toda namen te prakse ni, da čustev ne bi bilo. Nasprotno. Njihov namen je, da jih opazimo.

Če med delom z ogledalom začutiš žalost, jezo ali potrebo po joku, si to dovoli.

Včasih se tudi zgodi, da med gledanjem v ogledalo začutiš svojo mlajšo različico.

Takrat si predstavljaj, da pred tabo stoji majhna deklica, ki je potrebovala več ljubezni, več sprejetosti ali več občutka varnosti.

Kaj bi ji rekla?

Kako bi jo potolažila?

Izreci te besede nežno in z ljubeznijo. Morda boš presenečena, kako zdravilnih je lahko že nekaj preprostih stavkov.

Če postanejo čustva zelo močna, položi eno ali obe dlani na srce. Zapri oči in počasi dihaj. To preprosto dejanje tvojemu telesu sporoča, da si varna.

 

Po vaji vzemi v roke dnevnik

Če si prebrala moj prejšnji blog o pisanju dnevnika, potem že veš, kako močno orodje je lahko. Tudi po delu z ogledalom ti priporočam, da vzameš nekaj minut in zapišeš svojo izkušnjo. Dovolj je nekaj stavkov. Kako si se počutila? Kaj si opazila? Katera misel te je najbolj presenetila? So se pojavila čustva? Si o sebi odkrila kaj novega?

Sčasoma boš skozi zapise opazila svoj napredek. Videla boš, kako se spreminja tvoj odnos do sebe in prav to je eden najlepših dokazov osebne rasti.

 

Delo z ogledalom ni namenjeno temu, da postaneš popolna

Delo z ogledalom ni čudežna metoda, ki bo v enem dnevu izbrisala leta dvomov vase. To je proces. Največja moč te prakse se skriva v njeni preprostosti in doslednosti. Vsak dan narediš majhen korak in čez nekaj mesecev ugotoviš, da se s sabo pogovarjaš drugače, da se manj obsojaš, da si bolj nežna, da si hitreje odpustiš, da si bolj zaupaš …

Prav zato ne odnehaj po nekaj dneh. Daj si čas.

Če bi te vprašala, koliko časa vsak dan nameniš drugim ljudem, bi verjetno hitro našla odgovor. Koliko časa pa nameniš sebi? Dejansko sebi?

Želim, da se zavedaš, da je delo z ogledalom nekaj lepega in da ti podarja izjemno moč – to, da se začneš sprejemati takšno, kot si danes.

Takrat, ko nehaš bežati pred sabo, lahko zares začneš rasti. Če boš vztrajala, boš nekega dne v svojih očeh zagledala nekaj, česar morda že dolgo nisi. Mir. Nežnost. Sprejemanje.

In občutek, da si končno prišla domov. K sebi. To je največje darilo, ki ti ga lahko podari delo z ogledalom.

 

Vanja M.

Ta blog je bil napisan na temo Samozdravljenja, ki smo jo imeli v sklopu Spletne šole prebujenih žensk.

 

Morda vas bo zanimalo tudi ...